Ja, bila sva pri žlahti!
Vnesel Aleš na februar 26, 2008
Preteklo nedeljo sva z možem Milanom v resnici zaživela geslo, ki smo se ga ob letu družine postavili odrasli skavti: »KO SKAVTSTVO POŽLAHTNIŠ, SI ŽLAHTO PRIDOBIŠ«.Dopoldne sva bila počaščena, da kot predstavnika odraslih skavtov sodelujeva na svetu ZSKSS v Škofji Loki. Vedno znova me srečanja z mladimi skavti napolnijo s prav posebnimi občutki – navdušenjem nad dejstvom, koliko nam je skavtsko gibanje dobrega prineslo! Ta mladostni žar, ta pripravljenost, ta duh – skavtski duh – to je tisto, kar nagovarja nas, odrasle skavte, da tudi mi stopamo po skavtski poti.
Ko sem kot načelnica ZBOKSS pozdravila zbrane, sem se najprej zahvalila za ves trud, delo in čas, ki ga voditelji podarjajo našim otrokom, potem pa sem jih povabila v naše vrste! Seveda, ko naredijo odhode, se osamosvojijo, si ustvarijo družine, …
No, pa smo tam – pri DRUŽINI! Ker vsi skavti sestavljamo VELIKO SKAVTSKO DRUŽINO!
Ta misel nama je z Milanom obema rojila po glavi, še preden sva se zjutraj odpravila na gorenjski konec. Poklicala sva Silvo, našo ZBOKSSovo tajnico, če bo popoldne doma, vzela podpisne kartončke,… in se po koncu uradnega dela na svetu Združenja odpravila na obisk k žlahti v Kranj!
Kaj naj rečeva, kaj naj napiševa? Bilo nam je – preprosto – lepo biti skupaj! S Silvo in njeno družino smo se družili, kot da se poznamo že vse življenje. Tem za pogovor ni zmanjkalo – o skavtih na splošno, o skavtskih srečanjih in taborih, o otrocih, šoli, službi, domačih štirinožnih ljubljenčkih … o vsem, samo o vremenu ne! Malo kave, prigrizka, pa je čas – kot ponavadi pri skavtih – prehitro minil. Vedno je prisoten ta presneti skavtski duh! Pred slovesom pa še prvi podpis na kartonček….
Na poti proti domu se peljeva mimo Most pri Komendi. Ker sva kot mož in žena enih misli (pa še napolnjena s skavtskim duhom za povrh) naju prešine: »Pojdiva še po en podpis!« Seveda ne samo po podpis, ampak na še en prijeten obisk k žlahti, ko je ravno priložnost … Telefonski klic: »Si doma?« in že sva pri naši Janji. Skavti, pa otroci, spet skavti, pa domači buhteljni, pa adijo! Pa ne še domov – samo do avta, zunaj smo namreč klepetali še dobro uro, ne vedoč, kako hitro je spet minil čas. Zagotovo je bil zopet vmes skavtski duh! Aha, pa še drugi podpis na kartončku…
Ni potrebno več kaj dodati – tako lepe nedelje že dolgo časa nisva imela! Hvala, naša žlahta!
Katja, Navdušena medvedka
