Nov plakat bratovščine Ježica: Družina je dobrina

Bratovščina Ježica je pripravila nov plakat z naslovom Družina je dobrina. Namen plakata je, da v poplavi plakatov, ki služijo zgolj materialnim interesom, predstavimo plakat, ki izpostavi družino kot vrednoto oz. da je družina dobrina! Nagovorili naj bi predvsem mlade, zato je plakat oblikovan v modnem grafičnem stilu. V jeziku simbolov pa plakat sporoča:

• Osebe predstavljene družine so črne silhuete, ki predstavljajo snovno pojavnost družine, posameznik je tu le del celote -družine,
• svojo vlogo odigra predvsem v odnosu do drugih članov, zato se to izraža tudi v njihovi drži.
• Metulji in spiralne vitice so tista vez ljubezni, ki družino povezuje in je večna, vseobsegajoča od bele do črne.
• Poudari jo simbol kroga, ki označuje popolnost, celovitost, enost ker krog zbran sam v sebi nima ne začetka ne konca. Krog predstavlja tudi čas v smislu cikličnosti ; tu v smislu, da se družina ponavlja skozi rodove prednikov in prihodnjih generacij.
• Izražena diagonala postavitve motivov kaže na dinamiko in razvoj, kar tudi so odnosi v družini. Neprestano se je treba truditi za dobre odnose in v različnih obdobjih drugače glede na starost članov. Biti z družino zato pomeni tudi osebnostno rasti, se razvijati.
• Zelena je najbolj naravna barva in simbolizira harmonijo. Je barva vegetacije, povezujemo jo z naravo, simbolizira življenje, mladost, neizkušenost, pa tudi pomlad in svežino.
• Roza je barva ljubezni, topline in nežnosti.
• Beli metulj v temelju nosi to pozitivno sporočilo plakata.

Tematska ideja – Bratovščina Ježov, vsebinska ideja in oblikovanje – Karmen Kristan = Transcendentna ježevka , besedilo – Tone Sečnik = Hudomušni jež.

Plakate bi radi razobesili po vsej Sloveniji, dobijo se pri Anici Sečnik (041 332478).

Lahko ga tudi sami naložite in stiskate zmanjšano verzijo: Plakat Družina je dobrina

Karmen Kristan

Belgijski “skavti”: izjava za javnost

Naši mediji zadnje dni veliko poročajo o skupini belgijskih “skavtov”, ki so odšli v visokogorje neprimerno oblečeni (v mini krilih, kratkih hlačah, majicah, neprimerno obuti, …).

Janez Papa, frančiškan in skavt je na svojem blogu podal odlično izjavo za javnost, ki so jo oblikovali na ZSKSS (Maja Bertoncelj, predstavnica za stike z javnostjo) ob dogodkih v zvezi z belgijskimi skavti. V celoti jo objavljam.

Izjava za javnost v zadevi »belgijski skavti«, Ljubljana, 4. april 2008

“Glede na dogodke prejšnjih dni želimo podati uradno mnenje v zadevi »belgijski skavti«, saj se v vseh medijih omenja skavtsko gibanje, katerega del je tudi naše Združenje.

Strinjamo se, da je ta skupina mladih ravnala neskavtsko, vendar bi to lahko rekli samo v primeru, če bi res bili skavti, pa to niso. Po besedah Deana Božnika iz Policijske uprave Nova Gorica skupina 38 Belgijcev pripada organizaciji, ki nima nikakršne povezave s skavtstvom:
»…po doslej zbranih obvestilih in ugotovitvah v konkretnem primeru ne gre za skavtsko organizacijo temveč za neprofitno organizacijo iz Belgije pod imenom VZW CHIRO KOKA +, z namenom organiziranja, druženja in izvedbe različnih aktivnosti za mlade.« (Dean Božnik, Policijska Uprava Nova Gorica).

Žal nam je, da mediji ne preverijo informacij takoj, ko jih prejmejo. Takšne netočne in zavajajoče objave mečejo slabo luč na našo organizacijo in na naše delo. Skavtski voditelji prostovoljci se vsak dan trudimo vzgajati mlade v odgovorne in zrele osebe, ki znajo oceniti razmere v katerih se znajdejo. Skavtsko gibanje ima po vsem svetu več kot 38 milijonov članov. Res je, da gre lahko pri takšni številki in aktivnostih, ki se večinoma odvijajo v naravi, kdaj lahko tudi kaj narobe, vendar dogodki kažejo tudi na to, da slovenska javnost še vedno ne pozna dobro skavtskega načina življenja in dela, saj je ena od naših najprepoznavnejših simbolov tudi rutka, ki jo nosimo okoli vratu. Ta pa v navedenem primeru ni bila opazna na nobeni sliki.

Upamo, da bodo v prihodnje v medijih objavljene točne informacije, vabim pa vas tudi, da si ogledate našo spletno stran www.skavt.net in izveste več o resnično skavtskem načinu življenja.”

Maja in Janez, hvala za tole.

Fotografija: Vir: delo.si; Foto: Gorska reševalna služba Bovec

Duhovna misel za april – Praznovanje

Za nami so velikonočni prazniki in verjetno še vedno odmevajo v nas. Upam, da so bili lepa priložnost za družinski dogodek.Pogovor
Izmenjajte si, kako ste praznovali velikonočne praznike kot družinski praznik.

Ko je nastalo velikonočno praznovanje, je bilo zastavljeno kot družinski dogodek. To je bilo v času, ko so bili Izraelci še sužnji v Egiptu.

Preberite
Odlomek iz Svetega pisma: Pasha in praznik nekvašenega kruha 2 Mz 12,1-15.

Družina je tudi kraj praznovanja.
S praznovanjem se dotaknemo še ene besede, ki je pomembna za družino. To je DOM. Danes pogosto namesto nje uporabljamo drug izraz – stanovanje. Vendar je med njima pomembna razlika. Stanovanje je vendar le kraj, ki mi luži kot servis za hranjenje, počivanje in higieno. Dom je več kot le to. Prav praznovanje je ena od besed, ki opisuje, kaj je dom. Praznovanje je veselje, sproščenost, iskrenost, nenarejenost, zaupanje, sprejetost. Kraj, kjer to sem in to doživljam, je dom. Najprimernejši kraj za praznovanje družine je dom.

Skavti, ki hočemo narediti svet boljši, kot smo ga prejeli, stojimo pred nalogo, da na novo osmislimo tudi praznovanje. Iskreno praznovanje, prinaša novo kakovost v življenje družine. Tam, kjer so v družini sprti, niso zmožni skupaj praznovati. Tudi dogodki, ki bi jih bilo potrebno praznovati, gredo mimo njih.

Odkrijmo, da je najprej vsaka nedelja čas praznovanja, da so tukaj drugi državni in verski prazniki, da so tukaj osebni in družinski prazniki. Potrebno si je zagotoviti možnost, da bomo v krogu svoje družine lahko praznovali (tudi službe po možnosti tako načrtujemo, da smo takrat prosti).

Kolikor je mogoče, bi si morali zavzemati tudi za to, da bi družba omogočila družinam, da bi skupaj praznovale. Nedeljo bi bilo potrebno razglasiti za družinski dan v tednu in da ima vsaka družina pravico do tega dneva zase.

Beseda praznovanje vsebuje v sebi besedo »prazen«. Soočamo se tudi z dejstvom, da mnogi ne zanjo praznovati, ker nimajo te izkušnje iz svoje mladosti in družine, iz katere izhajajo. Tako se znajdejo v razmerah, ko ne vedo, kaj na praznik početi. Ko obstajajo že različni tečaji za usposabljanja, ali ne bi bilo potrebno oblikovati tudi tečaj za praznovanje? Dejansko je praznovanje ravno nasprotje od praznine. In kako napolniti praznični dan, se je potrebno naučiti.

Pogovorite se

• V čem še doživljate praznovanje kot dar, kot priložnost za družino?
• Kaj praznovanja prinašajo v vaše družine?

Duhovno misel zaključite s primerno pesmijo. Določite, kdo bo povzetek vašega pogovora delil z vsemi slovenskimi odraslimi skavti preko našega bloga Družina.

br. Primož Kovač