Družina

Odrasle skavtinje in skavti o družinskih zadevah. Letos je leto družine!

Archive for maj, 2008

Postala sva skavta

Vnesel Aleš na maj 23, 2008

Poskušal bom opisati zakaj in na kakšen način sva midva postala skavta.

Spominjam se, da je žena Klavdija že pred leti v župniji spraševala kdaj se bo lahko hčerka Živa priključila skavtom. Želela sva ji najti primerno družbo.

Lani jeseni je osemletna hčerka Živa pričela obiskati prva skavtska srečanja. V tem času sva se tudi midva udeležila prvega skavtskega srečanja odraslih skavtov v Štepanji vasi. Nekako se nama je zdelo pomembno, da se skavtom pridruživa tudi midva in hčerki Živi in kasneje še mlajši Lauri dava lep zgled, da vsi skupaj nekoč postanemo prava skavtska družina.

Z ženo sva se redno udeleževala mesečnih skavtskih srečanj. Druge aktivnosti, ki so povezane s skavtstvom pa sva se udeleževala po svojih zmožnostih glede na obveznosti, ki jih imava letošnje »noro« leto resnično veliko.

Z Marinko in Alešem, ki sta postala najina »mentorja« smo izpeljali uvajanje oziroma podrobnejšo seznanitev s skavtstvom. Srečali smo se šele konec aprila, ko so sva že vedela, da bova letošnje leto dala skavtsko obljubo. Prvotni dogovor je bil namreč, da bova obljube dala naslednje leto, toda ker sva se prijavila na letošnji slovenski skavtski tabor Jamboree, na katerem bi v primeru danih obljub lahko v polnosti sodelovala, ter ker sva si pridobila zaupanje ostalih skavtov iz naše bratovščine, sva obljube lahko dala letos. Hvala za zaupanje!

Po najinem večurnemu uvajalnem srečanju sva utrjevala pridobljena spoznanja o skavstvu in se pridno učila skavtske zakone, obljubo in potek obreda obljube. Pred večerno molitvijo, preden gresta hčerki spat, smo zadnji teden pred obljubami pridno ponavljali potek obljub. Hčerka Živa je igrala vlogo vodje bratovščine midva z ženo pa sva odgovarjala. Če se nama je kaj zataknilo, naju je iz težav hitro rešila petletna Laura, ki je kaj hitro vedela pravi odgovor. Resnično, kako hitro se učijo otroci. Nama z ženo se že pozna, da sva »nekoliko« v letih in da stvari ne gredo v glavo tako kot nekoč. Vadili smo tudi različne vozle, ki sta se jih tudi hčerki zelo hitro naučili in pri tem pokazali svoje spretnosti.

V soboto (dan pred obljubami) je Klavdija napekla nekaj dobrot za posladek po obljubah pri tem sta ji hčerki z velikim veseljem pomagali. Pri tem delu so imele vse tri oblečene kuhinjski predpasnik in prav zanimivo jih je bilo opazovati s kakšnim veseljem delajo in se tudi na ta način pripravljajo na že kar težko pričakovane nedeljske skavtske obljube.

V nedeljo zjutraj smo se dobili na skavtski kavici. Ugotovili smo, da našitki na najinih novih krojih povsem ne ustrezajo in da bo potrebno enega zamenjati. Še sreča, da jih je imel Milan nekaj doma tako, da je kasneje Katja na kroj prišila nov našitek ZBOKSS. Skupaj smo se odpeljali v bližino Šentjurja pri Celju, na travnik ob robu gozda, ki ga je obkrožal še manjši potoček. Na tem cvetočem travniku so namreč potekale skavtske obljube. Še dobro, da trava ni bila posebno visoka tako, da s hojo po travniku nismo naredili prevelike škode.

Za pripravo objektov, ki so potrebni pri obljubah je imela vsaka skavtska veja svojo nalogo. Odrasli skavti smo pripravili stojalo za rutke. Matjaž in Milan sta dokaj hitro našla primerni veji – rogovili, ki smo ju povezali z vrvico po domače »špago« in na ta način dobili primerno stojalo za rutke. Stojalo smo še okrasili s cvetjem, ki so ga volčiči nabrali na bližnjem travniku. Iz vejic primerne oblike in vrvice smo izdelali še napis LJ4. Sledila je generalka in priprava na mašo. Odrasli skavti smo pripravili zahvale, ki jih je zapisala Nada, kasneje pri maši pa sta jih prebrala Klavdija in Aleš.

Ob petju in molitvah je bil kaj hitro na vrsti osrednji del: obred skavtskih obljub. Skavti razporejeni v slovesni kvadrat smo vodji bratovščine odgovarjali na zastavljena vprašanja, temu je sledilo izrekanje obljub. Najprej so bili na vrsti volčiči, kjer ja prva svojo obljubo izrekla hčerka – po novem tudi volkuljica Živa in nazadnje odrasli skavti, kar pomeni midva. Dvignila sva desno roko v skavtski pozdrav in skupaj izrekla obljubo: »Jaz Ivan (Klavdija)… «.

Po maši je bil čas za prigrizek in sledile so igre (vlečenje vrvi, nogomet, roverček), klepet odraslih skavtinj, pospravljanje in proti večeru odhod domov.

Rad bi še povedal, da se večkrat spomnim na tisto sončno nedeljo, na mašo v naravi med rožami in gozdovi, na obljubo in izrečene besede: »Ko enkrat daš skavtsko obljubo, si skavt za vedno.«

Ivan Hudobivnik

Posted in Dogodki, Razmišljanja | Tagged: | 3 Komentarjev »

Veselo, poučno, zabavno – Festival družin v Postojni

Vnesel kkristan na maj 7, 2008

V nedeljo, 18. maja 2008 s pričetkom ob 10.uri, se bo pred Postojnsko jamo odvijal pester zabavni in poučni program.

IZBIRNE VSEBINE

Na okrogli mizi z naslovom “NALOŽBA V ODNOSE ZA NAJVEČJE DONOSE” nam bodo gostje spregovorili o svojem videnju družine danes in o tem, kako se splača vlagati v družino ter odnose v njej.

Ker že naslov okrogle mize namiguje na poslovno uspešnost, bosta kar dva gosta iz gospodarstva: Matija Šenk, predsednik uprave KD Življenje, ter Irena Ropret, predstavnica Save, podjetja s certifikatom Družini prijazno podjetje.

Jože Ramovš, strokovnjak, ki v slovenski prostor prinaša povsem nove izzive za sožitje med različnimi generacijami bo načel temo “Tri generacije so več, kot sta samo dve”.

Osrednja rdeča nit predavanj bo, kako negovati odnose v različnih obdobjih človekovega življenja. Za oblikovanje človekove osebnosti so ključna prva leta življenja. O tem nam bosta v predavanju z naslovom “Semena prvih let življenja” spregovorila Darja in Tomaž Krmelj, ki se v svoji ordinaciji dnevno srečujeta s posledicami oblikovanja osebnosti v prvih letih na celostno zdravje.

V času, ko otroci hodijo v šolo, so skrbi še posebej velike. Pri tem je zelo pomembno, da se starši povezujejo pri vzgoji z učitelji. O tem bosta spregovorili družinski terapevtki Majda Mramor in Manica Dobnik Žerjav v predavanju z naslovom “Ko se srečamo učitelji in starši.

Odnos med možem in ženo je vedno temelj odnosov v družini. Kdo bi o tem znal spregovoriti bolje kot Vilma in Dani Siter, ki sta v svojih vikend seminarjih spregovorila že več kot 600 parom? Naslov njunega pričevanja je pomenljiv: “Najin odnos – najino upanje”.

Poseben poudarek bo dan Lisi Parkinson, ki prihaja iz Velike Britanije in je ena najbolj znanih mediatork na svetu. Kaj je mediacija in kako pomaga v trenutkih, ko se zdi, da sami ne zmoremo več rešiti konflikta, nam bo predstavila v predavanju z naslovom: “Družinska mediacija: pomoč družini v kriznih trenutkih”.

Poleg predavanj na temo odnosov, vzgoje in osebne rasti bosta na voljo še dve zanimivi ponudbi. Finančni svetovalci skupine KD Holding pa nam bodo odgovorili na vprašanje: “Kako poskrbeti za socialno in finančno varnost vaše družine že danes?”, organizirana pa bo tudi delavnica “Varna raba interneta”.

Festival želi nuditi vsem udeležencem resnično celostno doživetje! Za vse družine, ki nedeljo običajno izrabijo za športno aktivnost, je pripravljeno Družinsko kolesarjenje KD, ki se bo začelo ob 10.00 na parkirišču pred Postojnsko jamo .

Več informacij o družinskem kolesarjenju najdete na internetni strani: http://www.kd-zivljenje.si/festival/. Za družinsko kolesarjenje so obvezne prijave, udeležba pa je seveda brezplačna.

Družinska maša bo ob 10.30.

VSE ZA OTROKE

  • Lutkovna predstava “Jajce” v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana
  • “Ure stavkajo”: glasbeni spektakel v izvedbi Mladinskega zbora RTV Slovenija in tolkalnega ansambla Stop
  • Delavnice za otroke
  • Orientalska ognjena predstava
  • Cirkuška predstava Lola in Dudu
  • Maskote

OBILO DOBRE GLASBE

  • Prenovljeni ČUKI
  • ADI SMOLAR
  • DAMJANA GOLAVŠEK
  • Mladinski zbor RTV
  • Tolkalni ansambel STOP

Povzela Karmen Kristan

Več informacij najdete na : http://festival.iskreni.net/

Plakat prireditve si lahko natisnete in obesite na vidno mesto festival-druzin-oglas-nasa-druzina-185×270-koncni2

Posted in Dogodki | Leave a Comment »

Maj 08 – Stvarstvo in družina

Vnesel Aleš na maj 2, 2008

V tem pomladanskem času smo priča, kako se narava prebuja in kipi v novem življenju. Polno je zelenja, cvetja, prijetnih vonjev, novih glasov. Ne moremo se izogniti 6. skavtskemu zakonu: skavt-inja spoštuje naravo in v njej vidi Božje delo.

Ko se kot odrasli skavti oziramo na skavtske zakone, bi lahko ta zakon dopolnili takole: Skavt-inja spoštuje naravo, v njej vidi Božje delo in priložnost za graditev svoje družine.

Narava daje družini veliko priložnosti za skupna doživetja. Začnemo lahko pri preprostem izletu, sprehodu v naravo. Tudi za piknik si poiščemo prijeten kraj v naravi, obrežje reke, jaso, …

Takšna oblika srečanja z naravo omogoča močan družinski dogodek. Lepota narave, njena umirjenost prevzame vsakega člana družine in to prenaša tudi v odnose do drugih. V naravi smo drug do drugega drugačni kot v zaprtem ali urbanem prostoru.

Nadgradnja preprostega sprehoda je zahtevnejši izlet, kjer je potrebno zavestno vložiti tudi več svojega napora: na primer osvojitev vrha neke gore, doseči določen cilj na pohodu ali kolesarjenju, večdnevno taborjenje. Narava zna biti do človeka tudi zahtevna. S tem se intenzivneje srečujem sam s seboj, poklican pa sem tudi k večji pozornosti do bližnjega. Kako gre sopotniku, potrebuje pomoč? Na koncu pride še krona: napor je poplačan z uspehom (osvojitev vrha), občudovanjem lepote in delitvijo veselja z drugimi.

Narava se zna tudi maščevati. Kadar gre človek predaleč v odnosu do narave, jo izziva preko določene mere, se narava s svojimi zakoni obrne proti njemu, ga rani, poškoduje, celo umori. Že navaden padec, ker ti je spodrsnilo, je neprijeten, pa so le hlače umazane. Težje so izkušnje, ko je prišlo do trajnejših poškodb (zlom noge, ugriz živali) vse do tistih dogodkov kot je bila vest: planinca zmrznila, ker nista imela primerne opreme. V to raven nepravilnega odnosa do narave spada tudi onesnaženost, ki jo povzroča človek. Končno je zaradi tega ogrožen človek sam. Tako nas narava prisili, da z njo ravnamo z občutkom. Z enakim občutkom je potrebno graditi tudi medsebojne odnose.

Pogovor: podelite si med seboj izkušnje, kako kot družina zahajate v naravo. Kaj vas k temu nagiba?

Po pogovoru:

O odnosu do narave nam ima veliko povedati sv. Frančišek Asiški. Tako globoko je živel 6. skavtski zakon, da je vsako ustvarjeno stvar imenoval svojo sestro, svojega brata. Duhovno misel zaključite s pesmijo: O moj Gospod, bodi zahvaljen; ali Res je prijetno; ali Hvala ti, o moj Gospod; ali Za nebo pred teboj; ali preberite naslednjo Frančiškovo molitev:

Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
Tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji
In nihče ni vreden tebe imenovati.

Hvaljen, moj Gospod,
Z vsemi tvojimi stvarmi,
Posebno s soncem,
Velikim bratom,
Ki razsvetljuje dneve in nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari,
Tebe, Najvišji, odseva.

Hvaljen, moj Gospod,
V sestri luni in zvezdah;
Ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.

Hvaljen, moj Gospod,
V bratu vetru in zraku,
V oblačnem in jasnem,
Sploh vsakem vremenu,
S katerim ohranjaš svoje stvari.

Hvaljen, moj Gospod,
V naši sestri vodi;
Mnogo koristi ponižna, dobra in čista.

Hvaljen, moj Gospod,
V našem bratu ognju,
V katerem nam noč razsvetljuješ;
Lep je in vesel in krepak in močan.

Hvaljen, moj Gospod,
V naši sestri zemlji,
Ki nas kakor mlati hrani in nam gospodinji
In prinaša različno sadje
In pisane rože z zelenjem.

Hvaljen, moj Gospod,
V onih, ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo
In prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,
Zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.

Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
Ki ji nihče v življenju ne uide.
Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
A blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji,
Zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega.

Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
In zahvaljujte se mu
In služite mu v veliki ponižnosti.

br. Primož Kovač

Posted in Duhovne misli | Tagged: , , | 2 Komentarjev »