<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:georss="http://www.georss.org/georss" xmlns:geo="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos#" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/"
		>
<channel>
	<title>Comments on: Maj 08 &#8211; Stvarstvo in družina</title>
	<atom:link href="http://druzina.wordpress.com/2008/05/02/maj-08-stvarstvo-in-druzina/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://druzina.wordpress.com/2008/05/02/maj-08-stvarstvo-in-druzina/</link>
	<description>Odrasle skavtinje in skavti o družinskih zadevah. Letos je leto družine!</description>
	<lastBuildDate>Mon, 31 Aug 2009 06:16:50 +0000</lastBuildDate>
	<generator>http://wordpress.com/</generator>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
		<item>
		<title>By: Ivan Hudobivnik</title>
		<link>http://druzina.wordpress.com/2008/05/02/maj-08-stvarstvo-in-druzina/#comment-38</link>
		<dc:creator>Ivan Hudobivnik</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 03 Jun 2008 11:00:23 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://druzina.wordpress.com/?p=38#comment-38</guid>
		<description>Na rednem junijskem srečanju, ki smo ga prestavili na zadnjo soboto v maju smo medvedi iz Štepanje vasi obravnavali majsko temo »Stvarstvo in družina« pri tem smo si glede družinskega zahajanja v naravo podelili naslednje pridobljene izkušnje:
Večinoma smo ugotovili, da vsi radi zahajamo v naravo (raje kot na morje).Najlepše je dopust preživeti v naravi. Nekateri imajo srečo, da praktično vsak dan živijo v naravi oziroma v sožitju z njo. Drugi, ki pa živimo v veliko bolj »urbanem« okolju pa imamo vsaj to možnost, da v naravo občasno pobegnemo.

Hribi, planine, skale, visokogorje, sneg je tisto kar nas pritegne. V hribih, pa četudi greš sam skoraj vedno najdeš nekoga za pogovor.

Glede na starost in sposobnost otrok je potrebno prilagoditi izlete v naravo. Otroke je potrebno na ustrezen način motivirati. Navedeno je bilo nekaj predlogov: 
-	iskanje markacij, ki se jo lahko tudi poboža, 
-	spoznavanje dreves, ki rastejo ob poti (iglavci: smreka, jelka, bor, macesen; listavci: bukev - žir, javor, hrast – želod, kostanj, …), 
-	spoznavanje rastlin in njihovih plodov (gozdne jagode, borovnice, robide, šipek, gobe, …), opazovanje kamnov, živali, okolice, … , 
-	izlet s kolesom.
Ena od možnosti vzpodbude je tudi planinska knjižica v katero nato otroci zbirajo žige, ki jih dobijo v planinskih kočah ali pa iskanje skritega zaklada, ki ga je »škratek« skril na cilju izleta.
Skratka potrebno je najti vedno kaj novega. Pot tudi veliko hitreje mine, če se zapoje še kakšna pesem.
Večji problem je z motivacijo mladostnikov oziroma pubertetnikov. Zanimiva je tudi izkušnja, da se na izlet odpravi samo eden od staršev z enim otrokom. Omenjena kombinacija omogoča veliko časa za medsebojni pogovor kar vodi v izboljšanje medsebojnega odnosa in odpravo nesporazumov.

Včasih se je težko odpraviti saj se hitro najde kakšen izgovor (npr. liturgični listki za mašo).
Potrebno se je odpraviti potem pa tudi izgovori hitro izginejo oziroma se najde način, da se problem reši.
Lepo se je odpraviti na krajše enodnevne izlete. Še lepše pa je na daljših večdnevnih izletih, ko se še več časa preživi skupaj v naravi. Podobno lepo je tudi na skupnih taborih, ki so doživetje zase. 

Pogovor smo zaključili s pesmijo Res je prijetno. Za zaključek pisanja izbranih misli pogovora pa navajam še del predhodno navedene in zapete pesmi:
»Res je prijetno, kadar v srcu čutim
srečo, veselje, tiho pesem stvarstva.
Vem, da na svetu nihče ni osamljen,
vsak je le delček širnega Življenja,
ki radodarno razliva se povsod.
Vse to je dar, neizmerni dar Ljubezni!«

Ivan Hudobivnik</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Na rednem junijskem srečanju, ki smo ga prestavili na zadnjo soboto v maju smo medvedi iz Štepanje vasi obravnavali majsko temo »Stvarstvo in družina« pri tem smo si glede družinskega zahajanja v naravo podelili naslednje pridobljene izkušnje:<br />
Večinoma smo ugotovili, da vsi radi zahajamo v naravo (raje kot na morje).Najlepše je dopust preživeti v naravi. Nekateri imajo srečo, da praktično vsak dan živijo v naravi oziroma v sožitju z njo. Drugi, ki pa živimo v veliko bolj »urbanem« okolju pa imamo vsaj to možnost, da v naravo občasno pobegnemo.</p>
<p>Hribi, planine, skale, visokogorje, sneg je tisto kar nas pritegne. V hribih, pa četudi greš sam skoraj vedno najdeš nekoga za pogovor.</p>
<p>Glede na starost in sposobnost otrok je potrebno prilagoditi izlete v naravo. Otroke je potrebno na ustrezen način motivirati. Navedeno je bilo nekaj predlogov:<br />
-	iskanje markacij, ki se jo lahko tudi poboža,<br />
-	spoznavanje dreves, ki rastejo ob poti (iglavci: smreka, jelka, bor, macesen; listavci: bukev &#8211; žir, javor, hrast – želod, kostanj, …),<br />
-	spoznavanje rastlin in njihovih plodov (gozdne jagode, borovnice, robide, šipek, gobe, …), opazovanje kamnov, živali, okolice, … ,<br />
-	izlet s kolesom.<br />
Ena od možnosti vzpodbude je tudi planinska knjižica v katero nato otroci zbirajo žige, ki jih dobijo v planinskih kočah ali pa iskanje skritega zaklada, ki ga je »škratek« skril na cilju izleta.<br />
Skratka potrebno je najti vedno kaj novega. Pot tudi veliko hitreje mine, če se zapoje še kakšna pesem.<br />
Večji problem je z motivacijo mladostnikov oziroma pubertetnikov. Zanimiva je tudi izkušnja, da se na izlet odpravi samo eden od staršev z enim otrokom. Omenjena kombinacija omogoča veliko časa za medsebojni pogovor kar vodi v izboljšanje medsebojnega odnosa in odpravo nesporazumov.</p>
<p>Včasih se je težko odpraviti saj se hitro najde kakšen izgovor (npr. liturgični listki za mašo).<br />
Potrebno se je odpraviti potem pa tudi izgovori hitro izginejo oziroma se najde način, da se problem reši.<br />
Lepo se je odpraviti na krajše enodnevne izlete. Še lepše pa je na daljših večdnevnih izletih, ko se še več časa preživi skupaj v naravi. Podobno lepo je tudi na skupnih taborih, ki so doživetje zase. </p>
<p>Pogovor smo zaključili s pesmijo Res je prijetno. Za zaključek pisanja izbranih misli pogovora pa navajam še del predhodno navedene in zapete pesmi:<br />
»Res je prijetno, kadar v srcu čutim<br />
srečo, veselje, tiho pesem stvarstva.<br />
Vem, da na svetu nihče ni osamljen,<br />
vsak je le delček širnega Življenja,<br />
ki radodarno razliva se povsod.<br />
Vse to je dar, neizmerni dar Ljubezni!«</p>
<p>Ivan Hudobivnik</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Darko-Srčni Krt</title>
		<link>http://druzina.wordpress.com/2008/05/02/maj-08-stvarstvo-in-druzina/#comment-36</link>
		<dc:creator>Darko-Srčni Krt</dc:creator>
		<pubDate>Sun, 25 May 2008 13:33:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://druzina.wordpress.com/?p=38#comment-36</guid>
		<description>Na srečanju bratovščine Celje-Celjske zverinice smo za uvod v duhovno misel okušali vodo, ki jo je Dita prinesla z izvira v Košnici. Cilj pokušine ni bil ocenjevanje kvalitete vode, ampak da ob požirku vode doživimo v njenem poživljajočem dotiku njeno prvinskost. Nato smo na plakatih z risbami izrazili, kaj nam predstavlja in pomeni voda. Voda je eden najpomembnejših elementov na zemlji, saj prekriva več kot dve tretini našega planeta. Poleg tega je sestavni del vsake rastline in vsakega živega bitja na zemlji, zato je eden najpomembnejši element za obstoj življenja. Zato jo moramo uživati, največ jo užijemo prav z pitjem. Voda je tudi eden od simbolov v naši veri. Z blagoslovljeno vodo blagoslavljamo in krstimo. Prav z krstom smo očiščeni izvirnega greha in predani novemu izviru, našemu Bogu.
Voda nam je lahko dober služabnik, lahko pa tudi slab gospodar. Zagospodari nam v slabem predvsem takrat, kadar z njo slabo,grdo in negospodarno ravnamo. Zaradi onesnaženosti postane neuporabna za osnovne namene, negospodarna in nesonaravna uporaba pa vplivta  predvsem na klimatske spremembe, ki se kažejo predvsem s prekomernimi sušami na eni in prekomernimi padavinami in posledično vedno pogostejšimi poplavami na drugi strani. Prav prek posledic neodgovornega ravnanja z vodo, se je človek začenjal zavedati svojega neodgovornega obnašanja do celotne narave. Človek je odvisen od narave, zato jo mora začeti spoštovati in ščititi ter počasi vračati tisto,kar ji ne bi smel odvzeti.
Narava pa je tudi lahko enkratna učiteljica in učna delavnica. Prav narava je lahko poleg gibanja in počitka lepa priložnost za učenje in utrjevanje odnosov v družini. Prve stike z naravo smo dejansko doživeli v družini. Prav z veseljem smo si podelili spomine na svojo mladost, ko smo s starši, ali z dedkom in babico,ali s stricem in teto odšli v gozd nabirati gozdne sadeže ali poznavati cvetje na domačem travniku. Tisti, ki so svojo mladost preživeli na podeželju, so se z veseljem spomnili kopanja kar v bližnjem potoku in nabiranja potočnih rakov v njem,in celo to,kako so matere nekoč prale perilo v potoku. Za večino današnje mlade generacije nekaj nedojemljivega!
V svojih družinah si z družinskimi izleti, pohodi ali pa kar s piknikom v naravi prizadevamo prenašati ljubezen do narave na mladi rod. V naravi poleg gibanja in uživanja v lepotah in doživetjih narave, lahko pride spontano do tisitih prepotrebnih pogovorov med družinskimi člani, za katere med tednom ni dovolj časa.
V naravi tudi prepoznavamo Stvarnikovo delo, zato moramo biti Bogu hvaležni. Zaradi tega smo na koncu zmolili Frančiškovo molitev Sončna pesem in hvalili ter slavili Boga za Sonce, Luno, Veter, Zrak, Vodo, Ogenj, Rože,...</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Na srečanju bratovščine Celje-Celjske zverinice smo za uvod v duhovno misel okušali vodo, ki jo je Dita prinesla z izvira v Košnici. Cilj pokušine ni bil ocenjevanje kvalitete vode, ampak da ob požirku vode doživimo v njenem poživljajočem dotiku njeno prvinskost. Nato smo na plakatih z risbami izrazili, kaj nam predstavlja in pomeni voda. Voda je eden najpomembnejših elementov na zemlji, saj prekriva več kot dve tretini našega planeta. Poleg tega je sestavni del vsake rastline in vsakega živega bitja na zemlji, zato je eden najpomembnejši element za obstoj življenja. Zato jo moramo uživati, največ jo užijemo prav z pitjem. Voda je tudi eden od simbolov v naši veri. Z blagoslovljeno vodo blagoslavljamo in krstimo. Prav z krstom smo očiščeni izvirnega greha in predani novemu izviru, našemu Bogu.<br />
Voda nam je lahko dober služabnik, lahko pa tudi slab gospodar. Zagospodari nam v slabem predvsem takrat, kadar z njo slabo,grdo in negospodarno ravnamo. Zaradi onesnaženosti postane neuporabna za osnovne namene, negospodarna in nesonaravna uporaba pa vplivta  predvsem na klimatske spremembe, ki se kažejo predvsem s prekomernimi sušami na eni in prekomernimi padavinami in posledično vedno pogostejšimi poplavami na drugi strani. Prav prek posledic neodgovornega ravnanja z vodo, se je človek začenjal zavedati svojega neodgovornega obnašanja do celotne narave. Človek je odvisen od narave, zato jo mora začeti spoštovati in ščititi ter počasi vračati tisto,kar ji ne bi smel odvzeti.<br />
Narava pa je tudi lahko enkratna učiteljica in učna delavnica. Prav narava je lahko poleg gibanja in počitka lepa priložnost za učenje in utrjevanje odnosov v družini. Prve stike z naravo smo dejansko doživeli v družini. Prav z veseljem smo si podelili spomine na svojo mladost, ko smo s starši, ali z dedkom in babico,ali s stricem in teto odšli v gozd nabirati gozdne sadeže ali poznavati cvetje na domačem travniku. Tisti, ki so svojo mladost preživeli na podeželju, so se z veseljem spomnili kopanja kar v bližnjem potoku in nabiranja potočnih rakov v njem,in celo to,kako so matere nekoč prale perilo v potoku. Za večino današnje mlade generacije nekaj nedojemljivega!<br />
V svojih družinah si z družinskimi izleti, pohodi ali pa kar s piknikom v naravi prizadevamo prenašati ljubezen do narave na mladi rod. V naravi poleg gibanja in uživanja v lepotah in doživetjih narave, lahko pride spontano do tisitih prepotrebnih pogovorov med družinskimi člani, za katere med tednom ni dovolj časa.<br />
V naravi tudi prepoznavamo Stvarnikovo delo, zato moramo biti Bogu hvaležni. Zaradi tega smo na koncu zmolili Frančiškovo molitev Sončna pesem in hvalili ter slavili Boga za Sonce, Luno, Veter, Zrak, Vodo, Ogenj, Rože,&#8230;</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
